State House

Office of the President of The Republic of Seychelles

News

Diskour par Prezidan Danny Faure lo sitiyasyon COVID-19: Le 6 Avril 2020

Konpatriot,
Frer ek ser pep Seselwa, 

Lemonn pe kontinyen fer fas avek sa lennmi envizib. COVID-19 pe kontinyen ravaz lemonn. Zis dan lespas 10 zour, dimoun kin ganny enfekte dan lemonn in sorti 500,000 pou vinn plis ki 1.2 milyon dimoun. Dan Was Losean Endyen ozordi, preski 1000 dimoun in teste pozitiv pour viris corona.

Parey mon ti dir Vandredi pase: pour nou atak sa viris e sorti venker, nou tou nou bezwen dan lalinny defans. Setadir, i absoliman neseser ki nou kontinyen respekte tou bann mezir sorti kot Lotorite e kontinyen ranforsi bann pratik gard distans.

Ziska yer, nou ti rikord zis 10 pasyan kin teste pozitiv isi Sesel. Malerezman, ozordi noun anrezistre en nouvo ka.

Mon annan gran plezir pou anonse ki nou premye pasyan Seselwa ki ti teste pozitiv pour COVID-19 le 14 Mars, in aprezan teste negativ a plizyer repriz.

En dezyenm pasyan, en madanm Olandez, ki ti teste pozitiv le 15 March in aprezan teste negativ a plizyer repriz. Son imsye ki ti dan staz kritik e lo masinn, pe aprezan respir lo li menm. I pe koze, e i nepli dan staz kritik. Tou le de pasyan kin teste negativ pou sorti dan sant tretman sa semenn la ki zot in geri. Sa i vedir ki nou annan 9 pasyan ki ankor pozitiv.

Tanto mon annan en mo lankourazman spesyal pour sa tim lasante ki pe travay kot sant tretman Perseverans.

Departman Lasante in fer provizyon en fasilite tranzitwar pour tou pasyan ki sorti dan sant tretman i reste avan ki zot retourn kot zot.

Nou reste angaze pou nou pran swen avek nou bann travayer lasante. Noun idantifye akomodasyon kot tou travayer lasante ki pe travay direkteman avek bann pasyan e bann ki dan sant karantenn, pou kapab reste. Sa i avek bi eliminn risk pour zot fanmir e zot pros pandan sa peryod.

Avan lafen Avril, nou pou vwar larive bann travayer medikal sorti Kenya ki pou la pour en peryod 3 mwan. Zot pou donn en soulazman nou bann travayer lasante. 

Demen, le 7 Avril, i Lazournen Mondyal Lasante. Isi Sesel, le 7 Avril i tradisyonnelman dedye koman Lazournen Travayer Lasante. Mon tia kontan lans en lapel pour nou tou montre nou lapresyasyon pour nou travayer lasante.

Mon oule lans en lapel a tou dimoun pou fer en gran zes remersiman demen 9er bomaten. Annou, partou kot nou ete, donn zot en gran laplodisman.

I sa gran miltitid fanm ek zonm tou laz, ki sakrifye bokou pour fer en travay tre difisil e souvan san mersi, ki nou bezwen apresye plis ozordi e dan lavenir. Sa batay ki nou ladan kont viris corona in fer nou pli byen konpran e konsyan, sa ki zot pas ladan toulezour.

Ziska prezan, tou bann mezir ki noun pran pe ed nou dan sa batay kont viris corona.

Avril i en mwan kritik pour nou tou.

Nou erport pou reste fermen ziska le 30 Avril. Noun ranforsi kontrol lo por. Nou pou aplik nouvo mezir sirveyans maritim. Tou bann dimoun ki ozordi i ankor dan karantenn poun fini zot 14 zour e nou annan lespwar ki lezot pasyan zot retrouv zot lasante e zot teste negativ.

Si nou tou, nou kontinyen obeyir bann mezir, nou kontinyen konport nou dapre gidans sorti kot Departman Lasante, e ki nou fini sa mwan san levidans ki i annan transmisyon sa maladi dan nou bann kominote, nou pou kapab lev serten bann mezir e re-ouver lekol apartir premye semenn Me. Annou gard nou lespwar vivan.

Tanto, mon oule anons nouvo mezir ki pou protez nou pep kont larive sa maladi atraver lanmer. Avek COVID-19 dan la rezyon, i absoliman enportan ki nou anpese ki i annan dimoun enfekte ki ariv isi Sesel e propaz sa viris dan nou popilasyon.

Pandan mwan Avril, napa okenn bato lwazir ki pou annan drwa antre dan nou teritwar.

Nou pou osi ranforsi nou sirveyans maritim pour ki a tou moman nou konnen kote bann bato i ete e si i annan ki pe antre dan nou teritwar.

Dezormen, i pou mandatwar ki sistenm tracking, tel ki VMS, lo tou bato i reste onn. Si sa lekipman i ganny tennyen a okenn moman, i pou en lofans anba lalwa. Sa mezir i pran lefe imedyatman.  

Ser frer ek ser pep Seselwa,

An se moman, lakantite pei ki napa en kontrol lo COVID-19 pe ogmante de zour an zour.  Sak semenn ki sa i kontinyen, domaz ekonomik an rezilta sa pandemi pou de pliz an pli reel. Sesel, avek en lekonomi ki vreman konekte avek lekonomi larestan lemonn, pa pou ganny eparnye. Fon Moneter Enternasyonal, IMF, fek anonse ki lekonomi mondyal in fini antre dan resesyon. Sa pou pli pir ki kriz ekonomik 2008.

Parey mon ti eksplik zot vandredi pase, apre 12 an ki nou lekonomi ti pe fer byen, Labank Santral in arive akimil en bon nivo rezerv. Noun travay tre dir ansanm, nou tou, pou anmenn nou lekonomi kot i ete ozordi. Dapre Gouverner Labank Santral, Mamzel Caroline Abel, si COVID-19 pa tin frap nou, sa lannen nou ti poun vwar en bes dan nou to lesanz.

Malerezman, COVID-19 in arive e semenn pase noun anrezistre en gran bes dan lakantite deviz etranzer kin antre dan nou sistenm. Konpare avek bann semenn avan, le 31 Mars, kot 3 milyon Dolar ti pe antre dan sistenm toulezour, semenn pase, zis mwens ki 1 milyon Dolar ti antre dan sistenm par zour.

Ki sa i vedir pour nou tou?

I vedir ki avek nou rezim to lesanz, nou prevwar ki deviz etranzer pou vin pli ser. Sa pou annan en lenpakt lo nou kou lavi. Alor, i pou neseser lo nivo endividyel, komersyal, e gouvernmantal ki nou tou nou revwar nou depans pou redwir sa presyon lo demann pour deviz.

In annan en kantite legzizans lo nou pandan sa pandemi. I pou osi annan en kantite legzizans ek travay devan nou apre sa pandemi.  Nou bezwen komans prepar nou mantalman.  Pou annan serten sakrifis e bokou reazisteman ki sakenn de nou pou bezwen fer dan sa prosen mwan. Nou bezwen konprenezon e korperasyon tou dimoun. Napa plas pour konfizyon, fo propagann e politik bon marse. Sa ki enportan se plis solidarite e linite. Mon annan gran konfyans dan pep Seselwa pou nou sirmont sa kriz ekonomik ansanm.

Ser Frer e Ser Pep Seselwa,

Demen, Minis Finans pou prezant en nouvo proze de lwa lo Bidze 2020 an linny avek nou polisi latransparans, rann kont e bon gouvernans. Sa i en bidze ki revwar e repriyoritiz depans Gouvernman sa lannen an vi lenpakt negativ lo nou lekonomi kree par sa pandemi COVID-19. Nou napa narnyen pou kasyet. E parey mon ti dir, Sesel in antre dan en peryod eksepsyonnel. Nou an fas avek en nouvo realite ekonomik ki nesesit bann nouvo mezir. Noun met en sistenm proteksyon sosyal an plas pou ed tou dimoun ki dan bezwen e ki merite.

I enportan ki nou tou nou konpran ki nou dan en sitiyasyon irzans kot tou minit, tou erd tan, e tou zour i konte. Mon swete ki Lasanble Nasyonal i aprouv sa bidze avan Pak.

Frer ek ser pep Seselwa,

Mon pran sa loportinite pou remersi biznes prive ki pe servi zot prop mwayen pou gard zot anplwaye pandan sa peryod eksepsyonel. Pour biznes kin vreman ganny afekte, mon espere ki lasistans Gouvernman, lasistans avek labank e bes dan pri karbiran e kou elektrisite a permet zot travers sa peryod move tan. 

Avek nouvo mezir ki pe ganny pran, I annan bokou anplwaye e anplwayer ki pe rod leklersisman. Se pour sa rezon ki apartir demen, Departman Lanplwa pou annan en biro spesyal lo Mahe, Praslin e La Digue kot anplwaye e anplwayer I kapab resevwar lenformasyon e gidans neseser.

Moman difikilte i devret osi en moman solidarite. Tanto mon oule lans en lapel a tou bann propriyeter ki pe lwe lakaz e lespas komersyal pou silvouple pa fer monte pri lokasyon. E kot i posib, konsider en rediksyon dan pri lokasyon.

Ser ek frer pep Seselwa,

Ansanm noun byen konstri nou fondasyon. E la ki nou dan sa nouvo realite nou bezwen tou leksperyans, determinasyon e disiplinn ki nou posede pour nou relanse.

Nou lavenir pou depann de pliz-an-pli lo zefor ki sakenn de nou i fer pou protez nou lavi, lavi nou prosen, e nou sosyete an antye.

Annou reste en pep ki montre lanmour e respe pour lezot, e ki nou tret nou prosen parey nou ti a kontan ganny trete an retour. Annou annan respe pour bann ki sorti sant tretman.

Annou reste enformen.  Annou reste kalm. Annou reste solider.

Bann travayer lasante, bann volonter, e bokou dimoun ankor pe kontinyen travay tre dir, lannwit lizour, pour fer fas a sa pandemi.

Mon apresye enormeman sipor ki lasosyete an antye pe donn Departman Lasante dan sa moman difisil, tel ki DRDM, Biro Atorni Zeneral, Lapolis, SPDF, Lakrwa Rouz, Lorganizasyon Relizyez, Sosyete Sivil, Sekter Prive e tou lezot. San zot sipor i ti pou enposib pour sirmont sa defi ki devan nou.

Mon remersye  sa gran nonm dimoun e biznes prive ki pe ofer pour asiste Departman Lasante dan diferan fason. I annan osi bokou endividi ki pe partaz pozitivite atraver sanson e video. Mon dir zot mersi.

Frer ek ser pep Seselwa,

O komansman sa semenn sent, nou remersye Bondye pour sa ki noun kapab eparnye ziska prezan avek son lagras.

Pour nou bann Kretyen, se la premyer fwa dan nou listwar ki nou pa pou kapab rasanble pandan sa semenn sent. Mon remersye zot tou pour zot konprenezon e sakrifis.

Mon swet tou nou bann frer ek ser Kretyen en bon rekeyman pandan sa semenn sent e en bonn fet Pak.

Ki Bondye i kontinyen beni nou Sesel e protez nou pep.

Mersi e bonswar.